drma

…se na nek nacin kar vlecejo…Zadnja soba, zadnji pogled na Bangkok, zadnji pristanek (ce bo slo vse po sreci:)… Pa se zmer nismo doma, ha. Verjetno zato, ker se na nek nacin poslavljas od mnogih stvari, ki se “drzijo” tripa (ha, celo meni, ugotavljam da, potovalnemu pesimistu)… Zelo podoben obcutek se ze zgodi (spet meni), ko se s prijatelji odpravimo nekam za en vikend in se druzimo non stop in celoten obcutek, kemija, ki te odpelje v nekaj novega, drugacnega, neznanega in na drugi strani poznanega, s pravim kanckom smeha… no takrat si reces, da si zivel. Se bolj lahko ta stvar pride do izraza s posebno osebo in tega noces zakljuciti. Se drugace; tako kot se je Andrej danes poslovil od bazencka na vrhu hotela v Bangkoku, ki ni pomenil skoraj nic v celotni sliki tripa, pa vendar so tisti trije pircki, sonce in CELO:) mir sredi Bangkoka dodali dodaten kamencek k celotnemu mozaiku. In to poslavljanje je bilo isto iskreno pri 6ih letih, ko smo odsli iz smucanja na Rogli, kot je sedaj. Pa spet ni, ker sem odrasel in stvari znam prekriti z masko nerazocaranja, ki pa po drugi strani tudi ni maska ampak spoznanje (hvala POTOVANJU za to) ker sedaj vem da lahko to pocnem kjerkoli ali kadarkoli in s komerkoli, s tistimi stvarmi, ki me osrecujejo.

Sori za tole klobaso, ampak se je pekla en mesec in tu je eno vecjih spoznanj, ki sem jih dozivel v tem casu na tem svetu.

Drugo bi lahko bilo vecja odprtost do ljudi in boljsi obcutek (vsaj meni se zdi) za res dobre ljudi, ker ljudje smo procesorji na dveh nogah (kera terminologija:) in izmenja se toliko obrazov, pogledov, vonjev in dotikov (misljeno je od miljonov za obraze, do desetine za dotike), da ti lahko veliko lazje ugotovis, kdo ti bo prodajal Tuk tuk-a in kdo bo tvoj prijatelj za vedno, jebes cas in razdalje… OK, sej vem nc novga, topla voda…ampak vseen mi je, ker to je moj blog:)

In ker je moj blog in ker je le javen in ker sem na tripu nosil majco z napisom Egoist (huda majca, le napis mi je tko tko) to pac nocem biti in …

…se opravicujem vsem, ki sem jih na kakrsen koli nacin z mojim pisanjem odvrnil od stvari, ki so njim mogoce popolnoma drugacne kakor meni…. Ampak spet, moj blog, moje pisanje, moje misljenje, moji obcutki, moj trip, moj lajf.

Pa se tri razdremo za konec:

Mene ni strah smrti. Samo ne bi bil rad zraven, ko se to zgodi:) (Woody Allen, danes se prebiral clanek o njem na bazenu).

Konc pa ubit lonc!:) (Andrej Erzen, nekje vmes.)

V zivljenju nam nc ni treba, tud umret ne. Vse pride samo od sebe:) (Moje! Boh ne dej, da se tole slis pesimisticno tukaj, mogoce kje drugje in kdaj drugic. Je bolj v povezavi s tem, kar sem se poskusil nauciti na tripu, tako od Andreja, kot od vseh okoli mene skozi sebe.)

Ne, drgac Ko phan gan, ampak bang-ov je blo kr nekej. Res prekrasno morje, spet palmice, cudne ptice, budisticni tempeljcek za tuje, wanna be budiste, skratka RAJ st. 3:) in tole res butne…BANG!

In najlazje, ga pogledas z motorckom, k te betonsko tlakovane ceste so nore (strrme in ovinkaste, ampak prelepe), tako kot je prelep razgled na morje iz kaksne velike skale ob cesti. No, na ene dele otoka lahko prides samo z colnom. Ha, kaskne plaze, ja no, spet razglednice v zivo… Ampak, glede motorjev, s katerimi lahko presezes 100 km/h (jest sm nehov pr tej stevilki) je tko, da sm, heh, mal sm PODRAJSOU (izreci z nemskim naglasom)…          Kratka obnova…

ko sva se z Andrejem vracala po nekaj 10 km dolgi voznji je 50 m pred mojmu bungalovom, ponoci, lezal en bel psicek (in se par drugih stvari zravn)… Sprva mislm, da je bela vrecka, pol pa, k me mrcina vid, dvigne glavo, ampak ne gre stran in jest hitr po obeh bremzah, notr sm mel ene 30km/h (ja, sprednja lih ni bla prava izbira za tist pesk na tistmu betonu in poka, sm ze lezov na strani na tleh… Vse je gut, sam mal bo krastic, za spomin:)… Pa res ne delat velke panike iz tega, k ni nc tazga:) Upam sam da za tiste male praskice na motorju ne bo cena prevelika…kurba, ti Tajci ti vse zaracunajo, grrr. Se prej sva ga z Andrejem picila na en Jungle trance party, sam je bla vstopka mal predraga, pa nisva bla lih razpolozena za zurat. Dons grem mal bol umirjeno po oglednih tockah okoli po otoku in pol se bom mal v morje nametov, upam da bo kej razkuzl… Pomoje bom dons su mal po stacuncah in se prpravu za jutr, da osvojim vrh otoka. Nekej takega, kot vzpon na Sv. Jost:). Upam, da se bom su se enkrat (al dvakrat) potapljat in se Black moon party mamo v planu 23ga.  25ga dopoldne ali popoldne (odvisno ker paket izberes), pa ze picim v Bangkok, kjer bomo vse skupaj zaklucili.

In btw ne bo mi zal, da se je “ze” koncal tale trip, pac tko je, tolk casa sm si vzel (sm se odloci, bi reku Debelak:) in kaj bom zdej jokcal, k me doma cakajo same zanimive in prav tako dobre stvari, kakor tu…

No, sej tole se ni zadnja objava, ampak mogoce priprava nanjo:))

Cao

Skoraj:) iz enega raja (4000 otokov na J Laosa so tocno to, ko bi imel vsaj se Mekong mal vec vode in bi bil cistejsi, pol je to res to) sem prispel v drugi raj (zanimiva besedna zveza…Raj stevilka 2:). Tako je to opisala v svoji pofrancozeni anglescini Manou, s katero sva se malce pogovarjala med zajtrkom (btw, tokratne wc trenutke na poti mi je otezeval pokvarjen zajtrk, predvidevam).

No, pol, k sm zamenjal kar nekaj prevoznih sredstev (coln, tri avtobuse in avion) in je minilo 24 ur, sm spoznal, da me tud tukej, tako kot v Bangkoku vsi taxi in tuktuk drajverji poznajo:))!!! TAXI MISTER…TUKTUK….ma teb po jajcih.Je pa letalisce prov prijazno, in ta mali vlakci in stavbe in okolica me spomonjajo na Spielbergov jurski park…

Pred pocitkom, sem se malce izkoristil bazencek, katerega sem imel na voljo, po pocitku, hajde na sprehod do Big Bud-a. Se prej sm nabavio karto za trajekt na Phan gan… Ampak, lejga zlomka lih dons so jo podrazil za 50 batow… natega…jaja, je, majke jim, ampak karto rabim, da grem pogledat nasega drugega popotnika Andrej Erzen, glava iz semen, zgledas kot kreten… (interna fora:). Mi pa tale Ko Samui zgleda na eni strani podobno kot Luang Phrabang… Za mojo mami in ockota in ostale turiste k majo mal vec pod palcem. Tako prijetno je zavit v naslovno misel:) Namest na Playboy lahko “masturbiras” na eksotiko, k razglednice so tukaj doma… no,na Ko Phi Phi, ce povzamem Andreja (aja, btw erzo.blog.siol.net) , kjer so snemali film Obala – in zanimivo med The bitch in The beach ni tako velike razlike, haha:))

In tudi okoli Bug bude je veliko dragih turisticnih trgovin… Sam tempelj je lep, tudi buda je licen:) ampak samo po dnevi… ker ponoci mu prizgejo okoli glave cel Las Vegas in je, ma ogabno. In pol ti sveti mozje v Themple office(!!!) nabijejo, da samo ce jim bos dal 50 B za NJIHOV ceglcek, samo tako bodo lahko zgradili…ma ne vem tocno kaj, mogoce kazino, razsvetljava je ze taka:)

Grem, se mal pocit:)

do jutri se vedno

Jakob

Trenutno sem spet v Paksah na J Laosa in cakam na avtobus za Bangkok…

Verjetno bom poletel na Ko Samui in potem trajekt do Ko Phan gan-a, kjer me Erzo pricakuje z mrzlim pirckom v roki. Tam tri stvari… potaplanje, treking na vrh otoka (620 m, ni tolk velik ampak pri temperaturah tukej zna bit zanimivo:) in zurka, kva pa druzga (upam da ujamem kaksen Shiva moon party:))

Aja, kako sm se imel v Vientienu…Meni je bilo vsec, prestolnica ob Mekongu skriva lepe spomenike od tako zvanih elizejskih poljan Azije, do zlatega (bl grdo rumenega) templja, ki je veliki nacionalni simbol natisnjen na vsakem bankovcu. Kr poceni za prestolnico, okol slavoloka zmage je veliko smesnih, res smesnih jogerjev, pivo je povsod isto poceni, hrana je odlicna… Z motorckom sva se z Andrejem drajvala naokoli in dokumentirala… Ah dost, morm picit na 14 urni bus za Bangkok:)

Uboga moja rit in kje si zicek moj mmm

Yo

Gostujem pri Andy-ju, v guest housu na reki Mekong. Vse skupaj je enostavno in kot ena kmetija stajla, ampak vzdusje je hudo in ne bom ga zamudil ne danes in ne jutri. Andy je res geeza, ta prav english bastard, skos kadi, prvo pivo si je po prevelikem macku (zaradi Absinta prejsnji dan:) odprl ob desetih. Ampak res prijazen in ta prav kafanski covjek. Aja, ker mi ze od prvega zacetka zgleda kot mal hipija, sm dobu tud stavo, da je mel doge lase vcasih. Jiha, beerLao for me! In pol vmes upadejo se ksni Pink floydi…Gut in domace, sej pravm,

Dons smo mal kolesarl naokol po otocku, si pogledal staro lokomotivco in dva slapova. En je bil impozantn, kasn je sele, ko je rain season. Drgac pa si delim bongalov s modelom iz Aljaske, tko da kr zanimivo. Jutr se ta velik otok za obdelat, drgac je pa kle kr na reelax, verjetn bom mal bral. Polo pa direkt dol na Ko Tao in Ko Phan gan…Morje je blizu.

Aja, kako smo se znajdl kle in trznica… ja picil smo ga z lokalnim avtobusam (torej pokritim tovornjackom s klopmi na straneh-2 uri in pol). In vmes smo se ustavili na tej trznici, k ti ponujajo food on the stick od poscancev do banan… Pa se guma nam je pocla (hm, zarota domacinov) tko da smo bli se dl tm in poslusam dretje lokalnih kuharic. Pol trajekt (torej dolh lokalni ciln, kakrsni so povsod po Mekongu) in smo ze v res cudni vasici polni guest housou… Ampak je zlo sprosceno in super.

Kleje internet res drag, tko da se mal vec napisem jutr, pa Vientiene, seveda, brez skrbi.

Ajde

Bl fovs rimo bi tesko najdu, apak jebiga, tud King of bus-es (spalni avtobus, k ma masino spedenano kt od Debelaka Renault 19ka in pici, da ne mors verjet) ne dela vedno najbols, ha. Ja crknu je ob ene 4ih ponoc in potem  smo sli bl pocas, pa ja, res ma pojstle not namest sedezev. Zbudu sm se vs pokrivlen in opazoval polja kako svigajo mimo, medtem ko je moja pojstla picila stotko:). Laos je proti jugu vedno bolj polozen in raven in ob suhem vremenu zgleda kot mesanca med afrisko in avstralsko pokrajino (ceprav se nobene nism videl, no razn po televiziji:). In tako smo se koncno prebudili sele na zajtrku za 9000 kipov (mn kot dolar, pa je bil dober in sit sem bil…kar je redkost pri meni, ane:). Po u izi going relaksaciji… bang na motor in do svetovno znanega (in zascitenega) templja Champasak. Hudo. Osrednja pot, ki deli tempelj na dva dela in je sirkoka kot normalna magistralna cesta je dolga kot Schonbrunski park, seveda mnogo prej so jo tlakovali, tempelj so zaceli pedenati ze v 6em stoletju. In potem nore stopnice, katere se vzpenjajo v hrib, navzdol pa lahko lepo vidis priblizno simetrijo jezeckov in stavb. Stopnice se vzpnejo se bolj strmo.. in si ze na gori, kjer ti vse unici pofukana (pardon:) plocevinasta streha, ki varuje grde – sodobne kipe Bude! Se vedno spektakularen tempelj, kateri je bil postavljen pred slap, kateri je padal v ozadju in je samo dodajal vsesplosnemu filigu vsesplosnega cascenja vsega kar so poznali takrat…

Potem slabo kosilo in ze picimo nazaj…

Aja, izgubili smo se in smo se na zacetku odpeljali vsaj 30 km predalec med vasice, kjer nas je pricakala skrivna trznica…

Vientiene… ah, jutri vam ga dodam, skupaj s trznico, zdele raj eno pivce srknem ob reki in komarji me objamejo, tolk jih je:)…Sicer pa, ce se kdo slucajno spomne delcka pravljice Godci iz veselega (ce se ne motim, Jost)…

Zagrabi bricaco….. pa zagrabi za same sivanke:)))

Jutr pol….ajt pol

Ja, res… Takoj ko postavis svojo nogo dol iz majajocega mostu, ki vodi iz Party islanda.. ze zaslisis Sawadi… chicken sanwich… No, tukaj nic dvolicnega, stvari sledijo.

Ko naredis prvi ugriz.. mmm res dober sendvic, se enega bi… in potem spet stvari sledijo, ko naslednji dan pred zajtrkom obsedis na wc-ju… Iz tega rata diareja… In potem se ti to vlece cel cas v tem mestu, vendar te sploh ne boli zelodec, kaj, se na 40 km dolg trip gres lahko s kolesom po res spektakularni okolici in po poti skozi vasice.. Pa nic…tudi v tem mestu sele ugotovis, da mi je mami- lekarnicarka, pozabila dati s sabo medicinsko oglje, prvo zdravilo za to tezavo (seveda imam zdravil s sabo za malo lekarno:). Na sreco ga ima Andrej

Dost o mojih problemih, poglemjo ostale stvari. Ze prej omenjena okolica. Gore, v bistvu skalnate stene prekrite z gosto, zeleno dzunglo in potem, kaj vidim… ja malo morje pijanih turistov, ki so vec ali manj vsi pijani…Vse to za 55000 kipov na Tubingu (po reki se med bari in 10m visokimi gugalnicami spustis s traktorsko gumo) Kako je bilo z mano? Ja tudi kapljice alkohola nisem spil zaradi ze prej opisanih tezav. In ljudje so bili, a res, kako je to mogoce?

In seveda obvezna posebnost Vang Vienga. Friendsi – nadaljevanka. Enkrat mi zapasejo, drugic sem totalno proti njim? No, danes po 40 km s kolesom, ja sem kr za ene par epizod. Fukneno!

A se nekaj… ulice, nekatere so temne in bi potreboval baterijo za sprehod po njih, druge so kicasto okrasene in ostvetljene in se vedno nekje pise na vratih Happy new year… Se si pa sosednje:)

Aja, nism prvi ki je opazil dvolicnost, tako pise v Bibliji…am, v Lonely planetu:)

Se beremo v Vientian-u.

Dijo

kakor iz sanj…

spuscam se vanj…

odhajam v Vang vieng.

Ja, tolk se je dogajal tukej, da je blo kr tesko objavo napisat. Dons naprimer, so me ujele se ene stvari v zvezi s kamero iz pred enega tedna. Pa sm mogu odgovarjat maile cel dan… No, ni blo cist tko in stvari in skrbi smo razresili. Odsli smo malo po mestu, po templjih. Kaksen je Laos vas zanima. Ja hud, heh. Bo dovolj.

Danes smo se odpravili na hribcek okoli katerega se razprostira Luang Phrabang. In med ulicami, po katerih se vozijo motorji z 30 km na uro (skoraj vsi to upostevajo) raste veliko palm… Nisem vedel da tako veliko. Lepe so, tudi zraven slapov in sredi dzungle bi se lahko pokril z listi dreves, ker so velika kot dlani in stopala skupaj.

Ljudje, smejijo se… pozitivni so, tudi tuk tuk drajverji te lepo vprasajo, ce potrebujes prevoz. Kaj pa mali ljudje…otroci so tuki cist prevec… bosonogi tekajo naokoli, starsi jih nimajo na nevidnih povodcih in niso zaviti v vatko toliko mocno da lahko dihajo. Vse skupaj nekako mirno tece, brez tristo prirocnikov za dojenje… Tudi barantanja za ceno so bolj skulirana. Pac tak sens imajo do vsega. Vecina. Se pa najdejo zahodni dzeki, k so pa ze lepo pokvarjeni. Ampak se vedno do neke budisticne meje. Ca vam res zavijem stvari v en stavek, bi rekel: da je vec kot 50 procentov (pri nas jih ni 10) ljudi se vedno v stiku s svojo nepokvarjeno (s strani denarja, recimo tudi kapitalizma) in mirno notranjostjo in so kot veke, katere utripajo na oceh deklice, katere pogled ustavlja cas….:)

Na, sm zavil tole ane..

Tko je: jaz in tukaj

Btw to je od Erzota tekoci racun:)))

Cao

Jep, z Andrejckom sva se ucer dobila… Pa so kuj padal pircki, pa baquety (vedro, ne francoska strucka… in v vedru je wiskey, vodka, kola, red bull…ql:) Greva u Laos, takoj k jest spedenam viso… Gibbon experience, I hope so.

Dons sm bil pri krojacu in sm probov obleko, k sm jo narocu…meni je prav:)

Moj koljega Sammy me je povabu na kosilo na ulci… in mam res mesane obcutke… Kurba on mje zvabu v vse tele krojacnce in tourist info shope… sam je gut guy…

jebemu teli budisti (95% jih je na Tajskem)…

Tezijo ti do mere, dokler ne vidijo, da si jim dopizdil, sele pol nehajo… vsakic, oboje. In ker smo lih ze pri razsvetljunju… no…NISO!… k vidjo povsod sam en pofukan denar….izzemajo te kjer lahko…grr in pol sums tud tiste, k te sploh ne…na primer taksist je bil ene tolk str kt jest, pa je bil cist miren…Presenetlivo, glede na to, kako ga je kriviv po guzvastih ulcah… half relly, half death experience…

Sm u Andrejevmu hostlu, njega pa od nikoder… Grem ga poklicat…

Za Sveto rimsko cesarstvo s Fredericcom naprej:))